KLINICNE POTI V 17 DRZAVAH EVROPSKE UNIJE: PREGLED MNENJ STROKOVNJAKOV
Povzetek Izhodisca. Namen raziskave je bil ugotoviti, v koliksni meri se klinicne poti uporabljajo in/ali nam lahko podajo izhodisce za boljse nacrtovanje zdravstvenih storitev. Metode. Navezali smo stike z ustanovami oziroma primarnimi agencijami iz vsake drzave, ki smo jih zaprosili, da nas poveze...
Saved in:
Published in | Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992) Vol. 73; no. 11 |
---|---|
Main Authors | , , |
Format | Journal Article |
Language | Slovenian |
Published |
Ljubljana
ZDRAVNISKI VESTNIK - SLOVENIAN MEDICAL JOURNAL
01.11.2004
|
Online Access | Get full text |
Cover
Loading…
Summary: | Povzetek Izhodisca. Namen raziskave je bil ugotoviti, v koliksni meri se klinicne poti uporabljajo in/ali nam lahko podajo izhodisce za boljse nacrtovanje zdravstvenih storitev. Metode. Navezali smo stike z ustanovami oziroma primarnimi agencijami iz vsake drzave, ki smo jih zaprosili, da nas povezejo z razlicnimi strokovnjaki iz osmih tipov agencij: ministrstvo za zdravje, zavarovalnice, izkuseni upravitelji bolnisnic ali klinicnih oddelkov, izkuseni upravitelji zdravstvenih domov ali domov za starejse obcane, zbornice in drustva zdravnikov in medicinskih sester, agencije za akreditacijo ali presojo, drustva potrosnikov in javne ali zasebne agencije za nacrtovanje investicij v zdravstvu. Definicije vrst agencij in pojasnila uporabljenih izrazov smo podali v dodatku k anketi, ki so na voljo pri avtorjih. Vsako primarno agencijo smo prosili, da izbere strokovnjake, ki so z uporabo klinicnih poti najbolje seznanjeni. Izbranim strokovnjakom smo razposlali vprasalnike. Cilj raziskave ni bil izbrati nakljucen vzorec anketirancev, ampak se osredotociti na dobro obvescene ljudi. Rezultati. Izpolnjene vprasalnike nam je vrnilo 51 izbranih strokovnjakov iz 17 drzav EU. Iz rezultatov je razvidno, da so klinicne poti pomembne ter da se v klinicni praksi cedalje bolj uporabljajo (ceprav so stopnje napredka zelo razlicne). Glavne ovire za se sirso uporabo so odpor med zdravniki ter pomanjkanje spodbude s strani zunanjih udelezencev (zavarovalnice, zbornice, agencije za akreditacijo, ministrstvo za zdravje itd.). Iz rezultatov je tudi razvidno, da so najucinkovitejse klinicne poti tiste, ki opisujejo (zdruzujejo) vec dejavnosti zdravstvene oskrbe. Zakljucki. Da bi dosegli enotno razumevanje klinicnih poti, bo potrebno storiti vec. Kar ne pomeni samo dodatnega izobrazevanja na medicinskih solah, ampak tudi vkljucevanje klinicnih poti v dejavnosti licenciranja in akreditacije, njihovo povezovanje s sistemi razvrscanja bolnikov, kot so skupine primerljivih primerov (SPP), vkljucevanje njihove uporabe v pogodbe med placniki in izvajalci, spodbujanje izvajalcev pri uporabi klinicnih poti kot osnove za notranje razporejanje virov, spodbujanje uporabe klinicnih poti kot okvir za izboljsanje kakovosti zdravstvene oskrbe, interno klinicno presojo, za vodenje klinicnih delavnic, za razvijanje timskega dela itd. |
---|---|
ISSN: | 1318-0347 1581-0024 |