Samostigma med strokovnjaki na področju duševnega zdravja v Sloveniji Izsledki pilotne študije

• Published in: Psihološka obzorja pp. 13 - 20
• Main Authors: Roškar, Saška, Podlesek, Anja, Kralj, Domen, Andriessen, Karl, Krysinska, Karolina, Vinko, Matej
• Format: Journal Article
• Language: Slovenian
• Published: 25.03.2024
• ISSN: 2350-5141; 2350-5141
• DOI: 10.20419/2024.33.585

Public and self-stigma substantially hinder seeking of help during times of psychological distress. Stigma can occur during mental illness or be anticipated when mental illness is not yet present. An important and vulnerable group, but one that is often neglected, are professionals working in mental health field. Using a sample of mental health professionals from Slovenia (N = 93), we focused on the relationship between personal experiences of mental disorders and suicidal behavior and different types of anticipated self-stigma (mental illness and help-seeking self-stigma). About half of the participants (49%) had past or current experience of mental illness, and 56% of them sought help. One sixth of participants (16%) reported having had suicidal ideation in the past or currently, but only 20% sought help for this. Gender was not significantly related to any type of stigma. Age was negatively correlated with personal experience of mental illness and anticipated self-stigma of mental illness. Individuals with personal experiences of mental illness showed higher self-stigma of mental illness than individuals without such experiences. Self-stigma of mental illness correlated slightly with self-stigma in help-seeking. Based on the results we conclude that in mental health professionals, experiences with one’s own mental health issues are related to higher self-stigma of mental illness and this is related to higher self-stigma in help-seeking. Hence, specific interventions should be developed to destigmatize mental illness among professionals and promote help-seeking in this group. Further research is warranted. Stigma, javna ali samostigma, zaviralno vpliva na iskanje pomoči v primeru duševne stiske. Lahko je prisotna med aktivno epizodo duševne bolezni ali pa jo posameznik predvideva, če bi se duševna bolezen razvila (predvidena stigma). Pomembna in ranljiva skupina za razvoj duševnih bolezni, ki je žal velikokrat spregledana, so strokovnjaki na področju duševnega zdravja. Na vzorcu strokovnjakov iz Slovenije (N = 93), ki se pri svojem delu srečujejo z vsebinami duševnega zdravja, smo raziskovali, kako se osebne izkušnje s težavami v duševnem zdravju in samomorilnim vedenjem povezujejo z različnimi vrstami predvidene samostigme (samostigme duševnih bolezni in iskanja pomoči). V preteklosti je 49 % udeležencev imelo težave na področju duševnega zdravja ali se je z njimi soočalo v času raziskave (56 % je poiskalo pomoč); 16 % udeležencev je v preteklosti imelo samomorilne misli ali se je z njimi soočalo v času raziskave (20 % jih je poiskalo pomoč). Spol ni bil opazno povezan z nobeno vrsto predvidene stigme. Starost je nizko negativno korelirala z izkušnjo težav v duševnem zdravju in predvideno samostigmo duševnih težav. Udeleženci z osebnimi izkušnjami duševnih težav so izkazovali več predvidene samostigme duševnih težav kot udeleženci, ki teh izkušenj nimajo. S samostigmo duševnih težav je bila nizko povezana tudi samostigma iskanja pomoči. Na osnovi rezultatov zaključujemo, da so pri strokovnjakih za duševno zdravje lastne izkušnje težav v duševnem zdravju povezane z višjo samostigmo duševnega zdravja, ta pa z višjo samostigmo iskanja pomoči. Zato bi bile tudi pri njih potrebne specifične intervencije, usmerjene v destigmatizacijo duševnih težav in iskanja pomoči, predvsem pa nadaljnje raziskave na tem področju.