ONTOLOŠKI OBRAT V ANTROPOLOGIJI: Gostujoči uvodnik

• Published in: Glasnik Slovenskega etnološkega društva Vol. 57; no. 3/4; pp. 5 - 6
• Main Author: Kozorog, Miha
• Format: Journal Article
• Language: Slovenian
• Published: Ljubljana Slovensko Etnolosko Drustvo/Slovenian Ethnological Society 01.12.2017
• ISSN: 0351-2908; 2536-4324

Še ne tako dolgo nazaj se je v domačem akademskem diskurzu beseda »obrat« uporabljala predvsem v kuhnovskem smislu, torej v kontekstu znanstvenih revolucij oziroma paradigmatskih premikov [paradigm shift], Thomas Kuhn je v svoji analizi razvoja znanosti namreč predlagal, da posamezna znanost v dolgem časovnem obdobju deluje v predvidenih spoznavnih okvirih, zgodovinsko redki pa so »obrati«, ko stari okvir ne zadostuje več, ampak potrebujemo novega, Novi okvir v tem primeru ne pomeni le spreminjanje starega, ampak gre pravzaprav za celovito spremembo pogleda na svet, Z »obratom« je torej opisal radikalno in popolno zamenjavo spoznavnih načinov, konceptov in primerov v neki znanosti kot tudi vrednot z njo povezane znanstvene skupnosti, Primere znanstvenih revolucij je Kuhn jemal iz naravoslovja, a kakega je mogoče najti tudi v družboslovju in humanistiki; morda je v antropologiji še najmanj tvegano, če kot primer tovrstnega »obrata« opredelimo opustitev evolucionizma, A če ostanem pri antropologiji (kajti pojav, ki ga bom opisal, ima analogije tudi v drugih disciplinah), ki je danes precej dinamična v raziskovalnih pristopih, temah, primerih itn. - in kjer povrhu že od samih začetkov ne moremo govoriti o eni sami »znanstveni skupnosti«, saj različne »skupnosti« zajemajo iz različnih (jezikovnih, nacionalnih, regionalno specializiranih itn.) disciplinarnih tradicij - se Kuhnov model pokaže za togega. Ob vsem raziskovalnem vrenju - delno sta ga spodbudila »literarni« in »postmoderni obrat« ob koncu 20, stoletja in njuno pripoznanje eksperimentiranja, delno pa povečanje števila članov »skupnosti« in možnosti objavljanja - se torej ne smemo čuditi pomnožitvi »obratov« [turns] v tem stoletju, Naj jih brez repa in glave naštejem le nekaj (čeprav jih je veliko več): »prostorski«, »etnografski«, »afektivni«, »arhivski«, »moralni«, »živalski« itn, Pri teh navadno ne gre za velike znanstvene prelomnice, ki vse postavljajo na glavo in o katerih je pisal Kuhn (torej za shift), temveč za skromnejše razumevanje »obrata« (torej za turn), ki bi ga lahko opisali kot usmerjanje pogleda na določene akterje, prakse, stvari, okoliščine itn. ter razmerja med njimi, ki jih je po mnenju zagovornikov določenega »obrata« disciplina doslej zanemarjala (in že sama imena »obratov« govorijo o tem, raziskovanje česa njihovi protagonisti spodbujajo), Trdim torej, da pomnožitev »obratov« odraža živost discipline. Ob razglasitvi »obrata« zagovorniki pokažejo na svoje delo, v katerem naj bi se »obrat« kazal v najboljši podobi, zato je razglasitev tudi promocijsko dejanje ter zgodovinjenje avtorjev in njihovega dela v kontekstu discipline, »Ontološki obrat« je od naštetih sodobnih »obratov« sprožil največ razprav in domišljije, zato smo se pri Glasniku SED odločili, da mu namenimo nekaj prostora.