Imunski sistem pri rakih: predstavitev raziskav s kopenskim rakom Porcellio scaber

• Published in: Acta Biologica Slovenica Vol. 64; no. 1
• Main Authors: Andraž Dolar, Damjana Drobne, Rok Kostanjšek, Anita Jemec Kokalj
• Format: Journal Article
• Language: English
• Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 01.07.2021
• Subjects: enkapsulacija; fagocitoza; hemocit; melanizacija; nodulacija; signalna pot
• ISSN: 1854-3073
• DOI: 10.14720/abs.64.1.15759

Zaradi stalne interakcije organizmov z okoljem so le ti tekom evolucije razvili zmožnost prepoznavanja in razlikovanja med lastnimi in tujimi molekulami in oblikovanja ustreznega odziva na tujke, kar je temeljna funkcija imunskega sistema. Enakonožci Porcellio scaber so predstavniki kopenskih rakov, podobno kot tudi druge skupine rakov pa imajo razvito naravno oziroma prirojeno imunost, ki jo tvorijo imunske celice ali hemociti ter humoralne komponente. Opisali smo tri različne tipe hemocitov, ki se nahajajo v hemolimfi: semigranularne (povprečno 65 %), granularne (17 %) in hialine (18 %). Podobno veliki semigranulociti (premer 11,2 ± 0,4 µm) in granulociti (premer 12,0 ± 0,3 µm) so ovalno do okrogle oblike, razlikujejo pa se v gostoti citoplazemskih granul, ki pri granulocitih prevladujejo. Okrogli hialinociti so manjši (8,1 ± 0,3 µm) in brez granul. Pri slednjih smo identificirali dva podtipa, pri čemer domnevamo, da podtip 1 z velikim in okroglim jedrom ter prevladujočim evkromatinom ustreza lastnostim zarodnih celic. Povprečna gostota prostih hemocitov v hemolimfi P. scaber je 3,50 ± 0.19 x 106 celic/mL. Poleg metod za merjenje celičnih komponent smo uspešno vpeljali metode za merjenje humoralnih komponent, kot so: fenol oksidazi podobna aktivnost, koncentracija dušikovega oksida ter aktivnosti antioksidativnih encimov in alfa-2 makroglobulina. V primeru okužbe P. scaber z bakterijo (Rhabdochlamydia porcellionis) smo dokazali aktivacijo celičnega imunskega odziva z izrazito tvorbo nodulov s prevladujočim deležem semigranulocitov. S temi bazičnimi raziskavami smo si začrtali pot za nadaljnje raziskave na področju ekotoksikologije, metodologijo spremljanja imunskih procesov pa bi lahko v prihodnosti prenesli tudi na druge vrste rakov.