Vračanje športnika v proces treniranja po prebolelem covidu-19

• Published in: Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992) Vol. 90; no. 7-8; pp. 454 - 463
• Main Authors: Planinc, Nejc, Zupet, Petra, Kavaš, Gregor, Turel, Matjaž, Zbačnik, Rok, Jug, Borut, Fras, Zlatko, Ažman Juvan, Katja
• Format: Journal Article
• Language: English; Slovenian
• Published: Slovenian Medical Association 31.08.2021
• Subjects: covid-19; pandemija; vračanje v proces treniranja; športnik
• ISSN: 1318-0347; 1581-0224
• DOI: 10.6016/ZdravVestn.3230

Večina športnikov s covidom-19 nima simptomov ali pa ima blage simptome, a vse več je primerov, ko simptomi vztrajajo še nekaj tednov do mesecev po okužbi. Najpogosteje so prizadeta dihala, vendar so lahko v sklopu sistemskega vnetja prizadeti tudi drugi organski sistemi. Športnika najbolj ogroža prizadetost srčno-žilnega sistema. Pri obravnavi je potrebno poleg srčno-žilnega sistema in dihal upoštevati tudi druge organske sisteme, ki jih lahko covid-19 prizadene (centralni in periferni živčni sistem, prebavila, skeletne mišice …). Pri športnikih so v posameznih primerih ugotavljali različno stopnjo prizadetosti miokarda, kar je lahko povezano z razvojem miokarditisa, ki je pomemben vzrok za nenadno srčno smrt športnikov. V prispevku predstavljamo vračanje v proces treniranja po prebolelem covidu-19 za tri skupine športnikov: tekmovalni športniki, športniki otroci (do 15 let) in zelo aktivni rekreativni športniki. Razdelili smo jih v štiri skupine glede na potek covida-19: športniki brez simptomov, športniki z blagimi simptomi, športniki s težjimi ali z vztrajajočimi simptomi (≥ 14 dni) in športniki s težjim potekom bolezni, ki zahteva bolnišnično obravnavo. Vsebina prispevka je usklajena s trenutnim znanjem, z omejevalnimi ukrepi, organizacijo zdravstvenega varstva športnikov in zmogljivostmi zdravstvenega sistema v Sloveniji. Treba jo bo prilagajati novimi dognanjem.